Sprva je bila ideja, potem nekaj telefonskih stikov in dogovor za obisk in pogovor. V četrtek, 20. 3. 2025 smo v Izobraževalnem centru v Pekrah gostili Dr. Uroša Lipuščka priznanega novinarja, publicista, predvsem pa poznavalca razmer v svetu.

Na pogovor smo povabili tudi člane ostalih veteranskih društev, ki delujejo v Mariboru in okolici. Avditorij je bil poln udeleženk in udeležencev od blizu in daleč, ki so z vso pozornostjo spremljali kar je bilo povedano. Pogovor je povezoval naš član novinar Stane Kocutar. Pogovor je tekel o dogajanjih v Ukrajini, na Bližnjem vzhodu, Združenih državah Amerike, Kitajski in še kje. Izvedeli smo marsikaj novega, povedanega predvsem z drugega zornega kota.

Nekaj poudarkov iz pogovora:

»Ruski predsednik Putin je v zadnjem telefonskem pogovoru z ameriškim predsednikom Trumpom znova pokazal, da obvlada psihološko taktiziranje, saj je na pogovor zamujal kar eno uro. Putin ni privolil v enomesečno premirje, ki so ga predlagali Američani, ampak le na enomesečno prekinitev napadov na energetske objekte v Ukrajini. Enako velja tudi za ukrajinsko stran. V Kremlju poudarjajo, da bodo privolili v popolno enomesečno premirje, samo če bo Zahod Ukrajini prenehal pošiljati orožje, ji dajati obveščevalne podatke in če bodo ukrajinske oblasti ustavile mobilizacijo.

Tako v Beli hiši kot v Kremlju sicer izražajo zadovoljstvo nad zadnjim telefonskim pogovorom. Do miru je kljub temu očitno še zelo daleč, kar potrjuje najnovejši poskus ukrajinske vojske, da bi vdrla na rusko ozemlje. Vodilne evropske države, kot je razbrati iz njihovih stališč, ne bodo odstopile od načrtovanega pospešenega oboroževanja Ukrajine niti od pospešene militarizacije članic EU. Pravi razlog zato ne bo domnevna nevarnost ruskega napada, ki je izmišljen argument, ampak neformalno prepričanje vodilnih političnih elit treh najmočnejših evropskih držav, Nemčije, Francije in Velike Britanije (ta se vede, kot da je spet članica EU), da bodo lahko samo z mobilizacijo težke vojaške industrije lahko zagnale ponovni razvojni gospodarski ciklus.

V tem primeru bo evropska industrija postala podobna ameriški, saj njen vojaško industrijski kompleks ustvari skoraj 30 % družbenega proizvoda. Vojaška moč evropskih držav je gledano v celoti bistveno večja od ruske, saj imajo evropske vojske več kot dvakrat toliko profesionalnih vojakov, trikrat toliko tankov, trikrat toliko topov ter ena in pol krat toliko vojaških letal kot ruska vojska. V te številke ni všteta vojaška moč ZDA. Evropa ima več kot dovolj vojakov in orožja za obrambo, zato je pospešena militarizacija držav EU, ki jo je zaukazala evropska komisija, ne samo nepotrebna, ampak celo škodljiva za nadaljnji razvoj unije. Rusija namreč v nobenem primeru razen z atomskim orožjem ne more ogroziti evropskih držav. Kljub temu so na zadnji seji parlamenta potrdili resolucijo o prihodnosti evropske obrambe oziroma ponovne militarizacije Evrope.

Omenjena resolucija obtožuje poleg Rusije tudi Kitajsko, Belorusijo, Iran in Severno Korejo, da ogrožajo mir. ZDA so omenjene samo enkrat in sicer v členu, ki obsoja njene pretenzije do Grenlandije. Gledano v celoti omenjena resolucija ustvarja vtis, da je EU ogrožena s praktično vseh strani, da je napadena in, da je EU, kot je ugotovil bivši italijanski senator Stojan Spetič, sama proti ostalemu svetu. O miru ni v resoluciji niti ene vrstice.

Za omenjeno resolucijo so razen enega slovenskega poslanca, ki se je vzdržal, glasovali vsi ostali slovenski poslanci. Poslanec SD Matjaž Nemec se je 'modro' vzdržal glasovanja, kar je še slabše, kot če bi glasoval za resolucijo, saj bi rad sedel na dveh stolih. To je potrdil njegov nedeljski govor na partizanski komemoraciji na Javorovici, ko je dejal, »da oboroževanje samo po sebi ne bo rešilo težav ali zagotovilo več miru.« Prav tako kot glasovanje o pospešeni militarizaciji je bilo pomembno glasovanje o tem, da bi morali v EU načelo soglasja zamenjati z načelom glasovanja, kar bi v praksi pomenilo, da bi bile male države preglasovane oziroma da bi nekatere velike države v bistvu same odločale o politiki EU. Slovenski poslanci v evropskem parlamentu se brez našega pooblastila odpovedujejo eni najpomembnejših demokratičnih prvin EU, to je načelu soglasja.«

V uri in pol je g. Lipušček do dobra razložil marsikaj kaj se dogaja po svetu , kar ni znano vsakemu. Sledilo je še nekaj vprašanj udeležencev na katera so seveda dobili odgovor. Predsednik PVD Sever Maribor  Darko Šorli se je gostu in voditelju pogovora zahvalil, v dar pa je dobil tudi nekaj naših zbornikov.

Potem smo se zadržali še v živahnem pogovoru in druženju. Za vse je bilo tudi nekaj za nazdravit in prigrizki, ki smo jih pripravile članice društva same. Hkrati je bilo to tudi druženje članov društva Sever Maribor odbora 1 in 2.

 

 

Zapisala: Tanja Koren Trinko